Predstavitev šole

Zgodovina današnje Gimnazije Bežigrad sega v leto 1908, ko je bila ustanovljena Nemška gimnazija, na kateri so poučevali predvsem nemško govoreči profesorji, slovenščina pa je bila le izbirni predmet. Po koncu prve svetovne vojne, leta 1918, je bila nemška šola ukinjena, štiri leta pozneje pa preimenovana v Realno gimnazijo s slovenskim učnim jezikom.

Gimnazija, ki je sprva delovala na Vegovi ulici, je leta 1936 dobila novo stavbo za Bežigradom. Arhitekt Emil Navinšek je s tem projektom zasnoval prvo brezkoridorno šolsko stavbo na svetu. Število dijakov, profesorjev in oddelkov je nenehno naraščalo, zato je ministrstvo leta 1940 šolo razdelilo na IV. državno realno gimnazijo in preostalo III. gimnazijo.

Med drugo svetovno vojno je šolsko poslopje zasedla vojska, pouk je bil močno okrnjen in pogosto prekinjen. Po vojni pa je gimnazija znova zaživela in pritegnila številne dijake. Uvedeni so bili sodobnejši programi in predmetniki, z uvedbo obveznega osemletnega šolanja pa je gimnazija, tako kot druge v Sloveniji, postala štiriletna.

Leta 1982 je bila uvedena reforma usmerjenega izobraževanja, zaradi katere se je šola preimenovala v Srednjo naravoslovno šolo. Leta 1990 je bil sprejet sklep o ponovni uvedbi imena Gimnazija Bežigrad. Istega leta so dijaki prvič dobili možnost izobraževanja po programu Mednarodne mature pod okriljem UNESCA in Organizacije združenih narodov, dve leti kasneje pa je bila ustanovljena tudi mednarodna šola (International School).

Zaradi prostorske stiske je bil leta 1991 slovesno odprt prizidek, ki je omogočil izvajanje pouka izključno v dopoldanskem času. Leta 1995 je gimnazija dobila tudi nov športni kompleks. Leta 2026 pa je šola z izgradnjo dodatnega prizidka pridobila še 11 učilnic, tri kabinete za učitelje, veliko plesno dvorano in amfiteatralno dvorano.